APDEJT.si

V Londonu je policija aretirala več kot 425 ljudi med protestom v podporo skupini Palestine Action, ki so jo v Veliki Britaniji prepovedali v skladu s protiteroristično zakonodajo. Protest je bil napet, policija pa je poročala o napadih na policiste. Kritiki so prepoved označili za napad na svobodo govora.

Na tisoče Izraelcev je v Tel Avivu in Jeruzalemu protestiralo in pozvalo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pritisne na premierja Benjamina Netanjahuja, da konča vojno v Gazi in zagotovi izpustitev preostalih talcev. Protestniki so izrazili obup nad vladno strategijo. Hkrati pa Izrael po opozorilih arabskih držav umika od aneksije Zahodnega brega.

Ton med Izraelom in Evropo postaja vse ostrejši, pri čemer je podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera izraelske akcije v Gazi označila za "genocid", kar je odstop od prejšnje komunikacije. Političarka je poudarila "neuspeh Evrope" v tem konfliktu. Hkrati pa se v Veliki Britaniji judje, potomci preživelih holokavsta, upirajo izraelski politiki v Gazi in izražajo solidarnost s Palestinci, kljub možnim aretacijam.

Finska se je pridružila newyorški deklaraciji, ki jo vodita Francija in Savdska Arabija, s čimer podpira mirno rešitev palestinskega vprašanja z modelom dveh držav. Zunanja ministrica Elina Valtonen je sporočila, da se je Finska odločila pridružiti deklaraciji, ki si prizadeva za končanje konflikta v Gazi in spodbujanje trajnega miru. Poleg Finske se je deklaraciji pridružila tudi Kitajska. V finski desnosredinski vladi pa obstajajo razhajanja glede priznanja palestinske državnosti.

Generalni direktor WHO, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je sporočil, da opičje koze (mpox) niso več globalna zdravstvena nevarnost, saj se je število primerov zmanjšalo. Neodvisna skupina strokovnjakov WHO poudarja, da čeprav se preklicuje status nujnosti, je treba ohraniti pozornost, saj bolezen ostaja problem v Afriki.

Število smrtnih žrtev potresa je preseglo 1457, ZN pa opozarja, da bi lahko število še naraslo, saj so ljudje še vedno ujeti pod ruševinami. Reševalci se borijo, da bi izvlekli trupla izpod ruševin, medtem ko se čas za preživele izteka. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe žrtev potresa ogromne in hitro naraščajo, medtem ko denarja in zalog za pomoč zmanjkuje.

Vodja GERB Boyko Borissov je komentiral obisk voditelja socialistov Atanasa Zafirova v Pekingu, rekoč, da nihče ne more preprečiti obiska voditelju stranke. Kim Jong Un je obljubil vojaško podporo Rusiji, medtem ko je Putin pozval k osredotočanju na tradicionalne vrednote. V Tianjinu se je začelo srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer je Ukrajina pozvala Kitajsko k pritisku na Putina za mir. Rusija je izrazila pripravljenost na pogovore z Ukrajino v Istanbulu in ponudila srečanje Zelenskemu v Moskvi, medtem ko več držav ponuja gostiteljstvo za pogovore. Obenem so se pojavili pomisleki glede trgovine z organi na Kitajskem, o čemer naj bi se pogovarjala Putin in Xi.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

V Indiji so sprožili preiskavo proti protestnikom, ki so zahtevali kvoto za Marathe, zaradi napada na potnika in vandalizma na avtobusu BEST. Incident se je zgodil med protesti, kjer so udeleženci izražali nezadovoljstvo s trenutnim stanjem kvot.

Benjamin Netanjahu je belgijskega premierja označil za 'šibkega' po napovedi Belgije, da bo priznala Palestino. Hkrati je izraelska notranja varnostna služba Shin Bet sporočila, da je preprečila načrt Hamasa za atentat na ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira. Skrajno desničarski minister Bezalel Smotrich je predstavil načrt za aneksijo skoraj celotne Zahodne obale. V Jeruzalemu je bilo aretiranih 13 protestnikov, ki so protestirali proti avtoritarnemu režimu na strehi Narodne knjižnice.

Število smrtnih žrtev potresa v vzhodnem Afganistanu je naraslo na več kot 1400, več kot 3100 ljudi je ranjenih. Uničenih je bilo več kot 5000 domov. Reševalci se borijo s časom, da bi dosegli preživele.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

Trumpova administracija je predlagala novo pravilo, ki bi omejilo čas bivanja tujih študentov v Združenih državah Amerike na štiri leta. Cilj je zmanjšati varnostna tveganja, zmanjšati stroške za davkoplačevalce in izboljšati položaj ameriških državljanov.

Talibani so izrazili pripravljenost sodelovati s stranko Reform UK pri sprejemanju deportiranih afganistanskih migrantov iz Velike Britanije, v zameno za humanitarno pomoč. Pakistanski optimizem glede talibanske oblasti v Afganistanu se je razblinil zaradi težav z varnostjo. Nigel Farage načrtuje deportacijo velikega števila ilegalnih imigrantov, kar je sprožilo razpravo o izvedljivosti in etičnosti takšnih potez.

Srpska lista je na konstitutivni seji Skupščine Kosova glasovala proti izvolitvi kandidata Samoodločbe Dimalja Baše za predsednika parlamenta. Vseh devet poslancev Srpske liste je glasovalo proti Baši zaradi njegovih protisrbskih stališč, ki jih je, po navedbah Srpske liste, ponovil na seji skupščine z najslabšimi kvalifikacijami srbskega naroda in države.

Dimal Basha iz vrst gibanja Vetëvendosje je bil izvoljen za novega predsednika kosovskega parlamenta s 73 glasovi. Vendar pa se konstitutivna seja zatika, saj ni bilo doseženo soglasje glede imena podpredsednika iz srbske skupnosti. Za podpredsednike so bili izvoljeni Albulena Haxhiu (Vetëvendosje), Vlora Çitaku (PDK) in Kujtim Shala (LDK). Poslanec PDK, Përparim Gruda, je kritiziral Vetëvendosje za blokado parlamenta v preteklih šestih mesecih, da bi na koncu izvolili Basho. Lumir Abdixhiku, predsednik LDK, pa je izrazil mnenje, da bi morala Kosovo stremeti k višjim ciljem.

Dimal Basha je bil izvoljen za predsednika parlamenta Kosova, kar je pozdravila tudi predsednica Kosova, Vjosa Osmani, ki je izrazila zadovoljstvo ob preboju politične blokade. Izvolitev je pozdravil tudi albanski predsednik Bajram Begaj, ki je poudaril pomen političnega in institucionalnega sodelovanja. Basha se je ob izvolitvi zahvalil za zaupanje in poudaril, da je Kosovo zgrajeno na žrtvah, ter izpostavil prispevek žensk.

Dimalj Baša iz vrst Samoopredeljenja je bil izvoljen za novega predsednika kosovske skupščine. Izvoljen je bil v 58. nadaljevanju konstitutivne seje s 73 glasovi za, 30 proti in tremi vzdržanimi. Srbska lista je glasovala proti Baši zaradi njegovega protisrbskega stališča. Izvolitev je prekinila zastoj v konstituiranju parlamenta, ki je trajal od 15. aprila.

Dimalj Baša, poslanec gibanja Samoopredeljenje, je bil izvoljen za novega predsednika kosovske skupščine na nadaljevanju konstitutivne seje. Izvolitev je prekinila zastoj v konstituiranju parlamenta, ki je trajal od 15. aprila. Baša je bil izvoljen s 73 glasovi za, 30 proti in tremi vzdržanimi. Za Bašo so glasovali tudi poslanci Demokratske partije Kosova (DPK).